Berite tudi to:
https://publishwall.si/stoychi./post/156159/bistvo-zzzdr-je-kraja-tvojih-otrok?fbclid=IwAR0JaC9EPpYM0q7RCZxMF8CvU_pE430OsrmCpune5I7I0Exi4Cpb5UqWnuQ

-----

Boris in Martina Valenčič, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica

www.predsednica.si/kronika.htm – www.zml.si – www.monarh.si 

www.freetime.si – www.latuavia.eu

Boris: Mobile. SI: 00386 (0)31 757 814 - Mobile. IT: 0039 366 8230 914
Martina: Mobile. SI: 00386 (0)40 785 881

E-mail: latuavia.eu@gmail.com

Nova Gorica, 20. 1. 2019

Ministrstvo za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana


ZAHTEVA ZA UKINITEV ZLOČINSKEGA POSTOPKA PROTI NAŠI DRUŽINI

Sonja Saksida, CSD Nova Gorica, nadaljuje zločinski postopek katerega je pričela izvajati Marija Tovornik iz CSD Šiška Ljubljana, proti kateri smo naredili kazensko ovadbo že 1.5.2016: www.monarh.si/kovadbazj.htm 

Namesto, obravnave navedenih zločincev v ovadbi se je tožilstvo raje odločilo za povsem neupravičen in krivičen sodni pregon naše družine. V nadaljevanju tega krivičnega pregona tožilstva je bila v zadevi II K 574/2017 na okrajnem sodišču v Ljubljani izrečena oprostilna sodba za naju obdolženca, Borisa in Martine: www.predsednica.si/kronika/ot/s-25-5-2018.pdf.

Višje sodišče je dne potrdilo sklep okrajnega sodišča:
www.predsednica.si/kronika/visjesodiscesodba.pdf.

Zaradi tega povsem zločinskega postopka Marije Tovornik iz CSD Šiška proti naši družini smo morali takoj in povsem zapustiti naš dom v Ljubljani, kjer smo imeli stalno bivališče in manjše podjetje. Marija Tovornik nam je hotela povsem neupravičeno odvzeti otroke, sinova Borisa in Martina, kar sva midva izvedela na tajni način iz povsem zanesljivih virov. Na tem sodnem postopku v zadevi II K 574/2017, je to Marija Tovornik tudi sama potrdila. Zvedela sva tudi, da gre za preprodajo najinih otrok, prav tako sva sedaj ponovno dobila informacije, da Sonja Saksida iz CSD Nova Gorica nadaljuje s tem kriminalnim postopkom.

Marija Tovornik je po nalogu Zorana Jankoviča in Milana Kučana organizirala kar okrogle mize skupaj s tožilstvom, OŠ Miška Kranjca iz Šiške v Ljubljani in mojo mamo Darjo Kušlan - mene Martine Valenčič, prisoten pa je bil tudi njen drugi mož Peter Kušlan. V tajni navezi s policijo so skupaj snovali razbojniško zaroto proti naši družini. V to zaroto je hotela Marija Tovornik vplesti tudi pediatrinjo dr. Marijo Avsenik iz zdravstvenega doma Šiška, da mora le ta podati negativno mnenje za naše otroke in da se mora tudi dr. Marija Avsenik udeleževati teh „okroglih miz“.

Ko sem se jaz oče Boris Valenčič moral na silo skupaj z otroci odmakniti iz Slovenije, sem odšel v Trst v Italijo, saj so vsi moji predniki imeli italijanska državljanstva in upal, da bom imel vsaj v Italiji zaščito in mir pred komunistično gangstersko „svojat“ iz Slovenije. Najprej sva midva starša, Boris in Martina hotela vpisati starejšega sina v slovensko šolo v Trstu, vendar pa ob koncu 4. šolskega leta to več ni bilo mogoče. Opazila pa sva, da se je mafija iz Slovenije že povezala s to slovensko šolo iz Trsta proti naši družini, tako da sva bila prisiljena skleniti odločitev, da najini otroci ne bodo več nikoli žrtve slovenskih komunističnih šol, zato sva sina Borisa vpisala v 5. razred in naprej izključno v italijansko šolo. (Kučanova izjava; učitelji v Sloveniji so: VOJAKI REVOLUCIJE!) Res – HVALA LEPA ZA TAKŠNE NORCE!

Jaz Martina Valenčič sem rodila 3. otroka, Patrizio v Luganu v Švici, ker so celotni naši družini tik pred porodom ukinili zdravstveno zavarovanje, 15.5.2017 ter nas izbrisali iz našega stalnega naslova v Ljubljani.

Švicarski matični urad in njihov delavec Luca Venturi so nama staršema zadali hude težave, da sva se morala vrniti v Slovenijo in zbrati resnično številne dokumente, jih prevajati in sodno overjati njihovo verodostojnost. Ne samo, da sva imela na kupe stroškov s tem, najti sva si morala tudi nov stalni naslov in šele po sedmih mesecih tega „mesarjenja“ sva iz Švice uspela dobiti rojstni list najine hčerkice.

Večinoma sva se zadrževala v Novi Gorici in v Italiji, da sva te dokumente le uspela pridobiti.

Za pomoč se nama je ponudila Sonja Saksida iz CSD Nova Gorica. Pričakovala sva, da naj bi bila ta pomoč res le v pozitivnem smislu, vendar pa se je sedaj iz vseh na novo nastalih dogodkov izkazalo, da gre le za precej prefinjeno zahrbtno igro in sedaj naj bi končno Sonja Saksida le prišla do tega trenutka kakor ga je snovala Marija Tovornik po nalogu mafijcev Zorana Jankoviča in Milana Kučana.

Prav v tistem času se je proti nama staršema pričel sodni postopek v zadevi II K 574/2017, zaradi tega nisva imela druge izbire, da le sprejmeva to ponujeno pomoč, da bi tako lahko čim prej dokazala sodišču najino nekrivdo. Ta sodni postopek pa se je na žalost vlekel vse do 8.11.2018, s sklepom višjega sodišča v Ljubljani.

Sonja Saksida se je vse do tedaj potuhnila, saj je po najinem spoznanju pričakovala da se bodo sodišča obrnila v nasprotno smer ter naju obsodili, kar pa bi verjetno povzročilo odvzem najinih otrok.

Po končanju teh sodnih zadev se je Sonja Saksida prelevila v grozečo pošast in pričela naju dodatno provocirati, da bi midva tako sprejela njen konflikt in ostala brez najinih otrok. Tudi ona je postala vsa živčna, to je bilo vidno občutiti, enako kot pri Luca Venturi iz matičnega urada iz Lugana v Švici, katerega sva prijavila v Švici na policijo, sodišče v Luganu in zvezno vlado v Bernu. Luca Venturi od tedaj ni več zaposlen v matičnem uradu, kaj se sedaj dogaja z njim nama ni znano, ker že eno leto nisva bila v Švici. Luca Venturi je bil po najinem mnenju zagotovo podkupljen s strani Zorana Jankoviča in Milana Kučana.

Pomoč, katero nama je nudila Sonja Saksida med tem sodnem postopku v zadevi II K 574/2017 pa je bila ves čas dvorezna. Stanovanje katerega je za našo družino organizirala začasno je bilo v Vipavi, za nadzornika in terorista naše družine v tem letu bivanja v Vipavi pa je bil postavljen nek bivši oficir JNA Miloševič, kateri nam je ves čas grozil, nas zaničeval v srbskem jeziku in prisiljeval v konflikt z njim in njegovo ženo. Trdil je tudi, da je le on komandant teh stanovanjskih blokov in da policija zaradi tega sploh ne prihaja tja. Ko sva Sonjo Saksida opozarjala kakšen teror počne ta Miloševič nad nami, je Sonja Saksida nama namenila le skope besedice, da se v zasebne odnose ne bo vtikala. Ne glede na te njene izjave pa je Sonja Saksida prišla do nas z zajetnimi lažmi, katere ji je natrosil ta Miloševič. Miloševič je celo fizično napadel najinega sina Borisa, prišel je razbijati po naših vratih, ko mu je najin sin Boris vrata odprl je le ta povsem neupravičeno vstopil v naše stanovanje in hotel pretepsti Borisa mlajšega. Sin Boris se mu je uprl in Miloševič je iz našega stanovanja zbežal.

Da je zares Miloševič hotel pretepsti najinega sina Borisa je potrdila vpričo Sonje Saksida in pred Gabrijelom Petkovškom tudi žena tega Miloševiča.

Policiji nisva hotela tega Miloševiča in njegove žene prijavljati, ker je jasno le eno, da bi „slovenska“ policija naredila le kakšen problem več naši družini.

Sonja Saksida je ves čas nagovarjala mene Martino Valenčič, da naj grem nazaj k svoji mami Darji Kušlan, da bo le tako vse v redu, naj pričnem razmišljati s svojo glavo in ne z glavo svojega moža Borisa Valenčiča, torej bi morala razmišljati z glavo Sonje Saksida. Večkrat mi je ponujala naj grem v „varno hišo“ skupaj z otroci, pa sem jo odvrnila. V decembru 2018 je mene Martino Valenčič povabila Sonja Saksida naj pridem k njej po novoletna darila za otroke, zatem pa me je klicala po telefonu, če sem ji jaz odnesla skupaj z darili ključ njene pisarne. Verjetno je mislila me obtožiti tudi, da naj bi ji jaz ukradla njen 15 kg težak spis o naši družini iz njene omare. Jaz Boris Valenčič sem klical takoj za tem na CSD Nova Gorica in zahteval, da se Sonji Saksida nemudoma zamenja ključavnica njene pisarne.

Mene Borisa Valenčiča pa je res obtožila, da sem ji ukradel nek njen svinčnik, kuli, vidno je bila hudo nastrojena proti meni in pričakovala je le da se bom povračilno negativno odzval na to njeno trapasto trditev. Poniževala me je tudi tako, da mi je trdila, da sem nehvaležen za njen trud in da pišem tekste proti slovenskim komunistom, le oni pa mi dajejo socialno pomoč. Odgovoril sem ji, da sem mislil, da to počnejo le dobri ljudje ter da nisem komunistična lastnina in tudi nikoli ne bom.

Na sodišču je Darja Kušlan izjavila, tudi njen mož Peter Kušlan za mene Borisa Valenčiča, da nihče ne more delati to kar bi hotel in da je potrebno meni odsekati glavo. Darja Kušlan je na sodišču izjavila tudi, da to kar počneva v politiki midva Boris in Martina Valenčič, ni nobena politika.

V obeh primerih s Sonjo Saksida in Darjo Kušlan ter njenim možem Petrom Kušlanom je tako razvidno, da gre le za politični konstrukt.

Kriminalist Čerče iz policijske postaje Ljubljana Šiška je ob moji izjavi za sodišče v zadevi II K 574/2017 tudi sam izjavil, da gre v tem primeru za politično maščevanje.

Prav tako kot Darja Kušlan in njen mož Peter Kušlan, OŠ Miška Kranjca Ljubljana Šiška, Marija Tovornik CSD Ljubljana Šiška, Zoran Jankovič in Milan Kučan so dokazali, da so izvedli le naklepen politični konstrukt v tej zadevi II K 574/2017.

Sonja Saksida sedaj s tem konstruktom nadaljuje s svojimi kolobocijami, da bi le dosegla to kar sta Zoran Jankovič in Milan Kučan zasnovala, torej odvzem in preprodajo najinih otrok.

Sonja Saksida tako le izrablja svoj uradni položaj, naju izsiljuje povsem iz njenih materialnih nagibov, hkrati izjavlja, da ju midva Boris in Martina prav nič ne zanimava, torej skrb za družine v stiski ni njeno geslo.

Morava povedati še to, da sva v letu dni uspela vseeno prihraniti denar, da bi v Italiji ali v Sloveniji rešila družinski stanovanjski problem, ustreznega stanovanja žal ni bilo mogoče nikakor dobiti, čas pa se je iztekal, zato sva morala denar porabiti za dovolj velik tovorni furgon, da sva lahko naše stvari iz tega stanovanja v Vipavi premestila vanj in ne odvrgla v smeti. V času med potekom sojenja v zadevi II K 574/2017 se je gospodarska situacija v Sloveniji bistveno poslabšala, med samim sojenjem pa nisva niti uspela zagotoviti si ustrezna sredstva za nakup kakršne koli nepremičnine, v Italiji je mogoče kupiti stanovanje že za 25.000,00 evro, za nekaj več denarja pa že tudi manjšo skromno hišo. Hočeva le, da najin sin Boris uspešno dokonča to šolsko leto v Italiji Gorici, zatem pa bomo povsem izginili iz Slovenije in Italije.

Zaradi navedenih zločincev sva ostala z družino na cesti, tako kot 1. maja 2016 v Trstu ter ponovno lahek plen zločinke Sonje Saksida ob podpori Zorana Jankoviča in Milana Kučana.

Ni nama jasno, zakaj ni „dobrotnica“ Sonja Saksida organizirala tako kot Zoran Jankovič in Radio Ena iz Ljubljane humanitarno akcijo za pomoč družinam v stiski.

Jasno, tako Sonja Saksida potem takem ne bi uspela doseči lastnega bednega interesa!

Zahtevava takojšno zaustavitev tega postopka proti naši družini, katerega izvaja Sonja Saksida, prav tako bi Sonjo Saksida morali odpustiti z njenega delovnega mesta in jo kazensko obravnavati!


Boris in Martina Valenčič

----

Javnost bi radi obvestili tudi o tem, da nam je Sonja Saksida podtaknila stanovanje v Vipavi, katero je bilo izredno vlažno, stavba neizolirana in povsod pa se je pojavljala groba plesen - gobasta. Te plesnive gobe smo ves čas čistili in odstranjevali.

V stanovanju so bile na novo vgrajene električne peči 1.4 kw, v vsakem prostoru. Te peči niso imele vgrajenega primernega termostata, da bi se lahko natančno reguliralo. Na trenutke so delovale tako, da se sploh niso ugasnile, v kolikor pa si samo malo znižal "temperaturo", pa so se popolnoma ugasnile. Zaradi tega smo kupili svoje električne peči, zanesljive in varčne. Verjetno je Sonja Saksida računala s tem, da bomo na mesec pokurili kar za 1000 evro elektrike mesečno.

Stanovanje je bilo sicer sveže pleskano, nam pa je pustilo posledice na zdravstvenem stanju, še posebej meni Borisu Valenčiču, ker sem že v Ljubljani trpel zaradi sinusov. Zdravil sem se tako, da sem večinoma hodil na morje v Trst in Lignano, kjer sem le odpravil to bolezen.

Sedaj po letu bivanja v tem vlažnem stanovanju pa se mi je bolezen znova močno pojavila.

Trenutno poizkušam rešiti mojo zdravstveno situacijo tako, da kupujem tobak v prahu za njuhanje, katero mi čisti sinuse. Seveda čakam poletje, da se bom nekje na morju ponovno pozdravil. Trenutno pa je moja zdravstvena situacija zares kritična.

V tem stanovanju smo naleteli tudi na dva zlata škorpijona, kateri naj bi bili najbolj smrtonosni. Znano je, da se po Vipavi nahaja veliko število črnih škorpijonov in da niso posebej nevarni, za zlate škorpijone pa nimamo podatkov ali jih najdejo v Vipavi po stanovanjih in hišah tudi drugi prebivalci.

Ta bivši oficir JNA Miloševič nas je zares hudo sovražil in mogoče je te zlate škorpijone nam podtaknil on.

Preden smo se vselili je ključe tega stanovanja imel le on in lahko, da nam je podtaknil prisluškovalne naprave, da bi nas v popolnosti nadzoroval.

Lahko bi javnosti predstavili še veliko drugih težav, katere smo imeli s tem Miloševičem, vednar pa za enkrat naj bi bilo to dovolj.

Vsak delovni dan sem moral jaz Boris Valenčič voziti otroke v šolo v Gorico v Italijo in porabili smo dodatnih 350 evro za bencin vsak mesec.

Ta čas, ko so bili otroci v šoli sem se lahko neproduktivno dolgočasil ali kratkočasil, kakor koli že je to naneslo.

Sonja Saksida pa nas je ves čas nagovarjala naj damo otroke v slovensko šolo v Vipavi, tako bi jih verjetno lažje ugrabila.