Martina Valenčič, Bratov Babnik 14, 1000 Ljubljana


Trieste Italia, 22.6.2016


Okrajno sodišče V Ljubljani, nepravdni in zapuščinski oddelek
Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana
 

zadeva: Pr 462/2016 – skupna izjava Martine in Borisa Valenčiča

V odgovor vašemu dopisu v tej zadevi, vam morava Martina Valenčič in Boris Valenčič pojasniti ter razložiti, da je celotna zarota proti nama že dolgoletno politično maltretiranje, uničevanje podjetja Adriagraf d.o.o. in povsem uničenje najinih političnih dejavnosti ter že dosežene stopnje uveljavitve.

Berite:
www.monarh.si www.predsednica.si www.zml.si www.freetime.si

Politična in gospodarska situacija v Sloveniji se drastično uničuje zaradi vidnih vodilnih politikov, gospodarstvenikov in medijev, ker imajo interes totalno dominirati nad uničenim ljudstvom, množico nedolžnih, da tako kriminalci nikoli nebi bili kaznovani za svoja hudodelska dejanja.

Z najinim političnim delom sva uspela vzpostaviti odločilne premike v smeri kritike uperjene proti kriminalcem, kateri vrsto let ropajo Slovenski narod, kar pomeni v doglednem času padec te eno umne politične elite, „levih in desnih“. Z delom v turizmu pa tudi veliko prispevava k izvoznemu gospodarstvu.

Vrsto let se hkrati pritožujeva na sodišča in policijo, glede napadov na naju, pa nihče od odgovornih se ne zmeni, da bi to totalitarno nasilje nad nama preprečil. Še huje, posega se po skrajnih metodah, kjer so sedaj žrtve še najini otroci, kar pa je povsem nesprejemljivo, skrajno nizkotno, toliko huje ker se vse to dogaja v okviru organiziranega kriminala nad mladoletnim osebam, Borisom in Martinom Valenčičem.

Ti problemi glede najinih otrok segajo že v čas rojstva 1. otroka Borisa, ko sva z Martino stanovala v Kamniku, Steletova 21, in sva imela v najemu stanovanje bivše upokojene računovodkinje Adria Airways. To računovodkinjo so drugi iz vrst politike hujskali proti nama, čeprav sva ji vse plačevala. Zaradi tega sva zahtevala, da nama da odpoved in ji rekla, da v času odpovednega roka ji zaradi nasilja nad nama ne bova ničesar več plačala. Ta računovodkinja je dobila od politikov iz ozadja nalogo, da sporoči staršem Martine Valenčič, da imava otroka.

Martina ni hotela nikakor kontaktirati s svojo mamo Darjo Kušlan. Meni Borisu je Martina pripovedovala grozljive zgodbe, kako jo je mati pretepala, zaničevala in vršila diskriminacijo med njo in njenim pol bratom Blažem Kušlanom.

Kriv sem bil jaz Boris Valenčič, ker imam zaupanje v ljudi in sem Martino prepričal, da Darji lahko najinega otroka predstaviva. V začetku je Darja Kušlan igrala hinavsko igro dobre babice, pa je postala le teren za napade na naju iz ozadja, kateri pa trajajo vse do danes.

Moja pošastna mati Darja je uničila že dve generacije, tretjo generacijo pa namerava s podporo hujskaške politike in policije ter socialne službe.

Moj oče Jože Pirnat, uslužbenec takratne JNA, kateri je naredil samomor zaradi grobosti in psihičnega maltretiranja njegove žene Darje, moje mame.

Moj oče je umrl, ko sem imela jaz le eno leto starosti. Mati si je prisvojila zase ves denar, katerega je dobivala po očetu Jožetu zame do moje polnoletnosti. S tem denarjem je odplačala ves najet kredit za stanovanje.

Mene ni vpisala v solastništvo stanovanja.

Ko se je drugič poročila je imela z drugim možem še pol brata Blaža. Jaz sem od matere doživljala le nasilje, bila sem le nujno zlo, da so lahko odplačevali na moj račun kredit za stanovanje, po srednji šoli pa so se me brezvestno znebili in me prepustili samo sebi. Tako sem spoznala Borisa Valenčiča, kateri me je resnično naučil delati veliko stvari.

Mati me je večkrat pretepala, lasala, tako da sem bila včasih celo plešasta na nekaterih delih glave. Ni mi dovoljevala in nudila stvari tako kot pol bratu Blažu. Prepovedala mi je igrati košarko in se udeleževati tekem, saj sem bila zelo uspešna. Med počitnicami mi je vsiljevala malo plačana in neustrezna dela. Prvi računalnik in mobilni telefon sem si kupila z delom v gostinstvu v Kopru v restavraciji Kortina. Tudi moj pol brat Blaž se me je lotil pretepati hkrati z materjo. Vsa leta sem morala trpeti takšno diskriminacijo.

Moja mati je sekirala tudi drugega moža, Petra Kušlana, le ta je dobil zaradi tega hudo sladkorno bolezen in infarkte. Moj pol brat Blaž je večkrat mamo Darjo tudi pretepel, ker ni vzdržal njenega psihičnega nasilja.

Moja mati je kot taka, čeprav negativna, postala zanimiva za hujskanje političnih sovražnikov proti mojemu partnerju Borisu Valenčiču in proti meni, iz pohlepa do denarja pa si želi v rejništvo pridobiti tudi najina otroka, zaradi česar je posredovala preko socialne službe CSD Šiška in osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani cel kup laži.

Že v tistih letih, ko sem bila stara le eno leto je moja mati imela v negativnem smislu opravka s CSD Šiška v Ljubljani, da nisem vpisana v solastništvo stanovanja, katerega je odplačala z mojim denarjem. Danes pa so ponovno v igri uslužbenke CSD Šiška, prav starosti njenih let, katere bi hotele odvzeti moje otroke, le na osnovi laži in klevet moje matere in klevetanja šole Miška Kranjca ter jih dati moji materi v rejništvo. Na vso moč se hvali kaj je naredila za našo družino, vedno pa se pritožuje, da bo verjetno izgubila službo v NLB, zaradi vsega sedaj tekočega dogajanja, je nama jasno razvidno, da hoče dobiti rejništvo za najine otroke, zaradi tega toliko klevet in laži.

Vsa leta, kasneje od rojstva sina Borisa, me je mati hujskala proti očetu Borisu Valenčiču, zaradi njegove politične vloge v Sloveniji. Vseskozi mi je razlagala, kako bo moj partner Boris prodal najina otroka v Italiji.

Tako so nahujskali tudi Anno Kološa, da bom jaz Boris, prodal Jana Kološa, zatem pa si je tega otroka prisvojila sorodnica Marjana Hiršl iz Murska Sobote in zanj verjetno prejemala rejništvo. Policija mi je grozila, da če se ne bom prenehal ukvarjati s politiko, me bodo obtožili, da sem Anno Kološa posilil in da je tako nastal ta otrok in da nikoli več tega otroka ne bom videl. Osem let sem bil pod preiskavo, ker jih nisem hotel poslušati. Tako me je izsiljeval kriminalist Vasja Plemelj, Mitja Kunstelj pa me je zaradi tega še ustrelil v nogo. Takrat sem imel registrirane dve politični stranki, zveza za svetovno demokracijo SZSD in KSS, kraljevo stranko Slovenije. Vsi naši člani pa so postali žrtve takratnega policijskega in političnega sistema, tudi otroci v osnovnih šolah. Je danes kaj razlike? Ni je!

Mati Darja me večkrat zaničuje zaradi tega, ker sem kandidirala za predsednico Slovenije in za Županjo Ljubljane tako, da mi govori, da taki kot jaz in Boris sploh nebi smeli imeti otrok. Moja mati je izredno šizofrena oseba, saj tudi če zdravnik predpiše Kalpol, se ona dere na mene, da mora otrok dobiti antibiotik. Ko sva bila pred leti,
25. 8. 2011, s partnerjem Borisom na sodišču v Domžalah, otrok Boris pa je bil tačas pri mami Darji in očimu Petru, sva potem prišla po otroka, v ustih je imel zatlačena dva Lekadola in je bil videti tako, kot da bi bil mrtev. Na hitro sem se postavila med vrata, ker je mati nasprotovala, da otroka odpeljeva, Boris je zgrabil sina in takoj sva z njim odhitela v bolnico. Tam so takoj najinega sina priklopili na aparate in oče Boris je z njim moral preživeti noč in dan v bolnici.

Darja, moja mati je večkrat bolna, z virozami, anginami itd., kar dobi v službi pri NLB in ne upa si na bolniško, ker pravi, da jo bodo takoj odpustili. Seveda so te bolezni nalezljive in tako jih je od nje dobil največ otrok Boris.

Ob priliki, ko sta me mati Darja in očim Peter peljala v Trst, k mojim otrokom in k partnerju Borisu, smo bili zmenjeni, da se dobimo v lokalu ob morju Bar Fontana, viale Miramare. Ko je Darja opazila, da se notranjost lokala snema z video nadzorom, je takoj pobegnila ven, za njo pa še očim Peter. Odšli smo v park čez cesto, kjer pa se je Darja zelo ogabno drla na naju, zgrabila je najinega otroka Martina in kar hotela v avto z njim. Boris ji je otroka Martina moral iztrgati iz njenih rok.

S seboj sta Darja in Peter privlekla, tako kot vedno, le nezdravo prehrano, kar neprestano vsiljujeta najinima otrokoma; čipse, snekije, piškote, sladkane pijače in take reči, kar pa midva vedno odneseva v zabojnik za smeti, saj otrokoma nudiva le naravno in zdravo prehrano.

Darja in Peter najina otroka ves čas poneumljata le z igračami in nezdravo prehrano, tako, da sva imela zaradi tega že veliko različnih težav. Nikakor naju nočeta uslišati ali poslušati, naj s takšno vzgojo prekineta. To je bil vedno resen problem med nami, tako, da so večkrat povsem prekinili odnose, tudi po šest mesecev, pa nas je Darja vedno znova pretentala. Problem mame Darje in Petra je tudi ta, da želita imeti nad vsemi nami štirimi, prevladujoč odnos, nad najino družino in tako jima je uspevalo tudi zbijati najino avtoriteto pred otroci, še posebej pri starejšemu sinu Borisu.

Mati Darja vedno vsiljuje najinemu sinu zobozdravnika, čeprav ima vse zdrave zobe, tako kot oče Boris nima pri 60 letih nobene plombe. Mene Martino pa je mati s silo vlačila k zobarjem, pa so mi kar pričeli zobe vrtati, čeprav so bili povsem zdravi.

En primer še drugega zaničevanja naju obeh s strani Petra Kušlana; čez vse imata veliko za povedati, čez Janšo in čez Komuniste! V odgovor mu želiva dopovedati, da je tako prav, saj so oboji pokradli Slovenijo. Peter se prične še bolj dreti, da je tudi on komunist in da on ni kradel! Enkrat je celo izjavil, da naju bodo politiki oba postrelili.

Midva z najino družino imava drugačen način razmišljanja, želiva osvojiti čim več znanja, čim globlje prodreti v družbena dogajanja doma in po svetu in ne le služno vegetirati zgolj za preživetje, tako kot Darja in Peter. Zato tudi izredno skrbiva za najina otroka, da bi se veliko naučila. Borisa sva zato vključila v vrsto aktivnosti, lutkovni krožek v šoli, pevski zbor v šoli, dodatni jezik Nemščino, dodatni pouk za nadarjene učence, pevski zbor RTV, športne dejavnosti, gimnastika in karate.

Želiva si, da najini otroci pridobijo poleg znanja tudi delavne navade, to vse je predpogoj, da se otrok normalno psihično uspešno razvija v lastno osebnost.

Samo poglejte, koliko je v Sloveniji otopele in brezperspektivne mladine, nekateri so stari tudi že 40 let, pa še nikoli niso delali in tudi nikoli nič ne bodo. Koliko je narkomanije in alkoholizma.

Midva Boris in Martina Valenčič, delava vsak dan po 12 ur, da bi v tako razsuti Sloveniji omogočila najinima otrokoma vse kar pač lahko. Res nama zmanjkuje časa in morda je tudi otrok Boris kdaj preobremenjen, vendar kar je bistvo vsega, dosega odlične rezultate. Le tako bomo delali tudi v bodoče, pa čeprav v Italiji, je še več možnosti kot v tej zarukani deželi Sloveniji kjer te na osnovi izredno pozitivnih in naprednih dejanj ter razmišljanja želijo le uničiti.

Prav zaradi tega dejstva boste našli na naših vratih napis; skrivamo se pred posebnimi slovenskimi GESTAPO in SS enotami. AnaFrank

Žide je močno sovražil Adolf Hitler zato ker so bili mnogo boljši od njega. Bil jim je zavisten, vse te slabe lastnosti se je naučil le od sosedov Slovencev. Izgnal je iz Avstrije tudi psiho analitika Zigmunda Freuda. Jaz sem bil že 9 let izgnanec iz Slovenije že v prejšnjih časih, bom pa še sedaj pri 60 letih starosti.

Ni res, da sem jaz Boris Valenčič alkoholik, kot to trdita Darja in Peter. Povabita nas na kosilo, na mizo ponudita liter vina in tudi jaz ga spijem nekaj kozarčkov, potem pa sem že pijanec. Preverite pri moji splošni zdravnici Neli Grosek, zdravstveni dom Vič, večkrat so že analizirali mojo kri, pa tudi na očesni kliniki v Ljubljani kjer sem bil operiran in so mi stalno jemali kri. Imam pa še vedno veljavne vozniško za priklopnike, motorje, avtomobil in vse delovne stroje. Le kje so kakšni pravi dokazi, da sem pijanec? V kolikor dobim kakšne viroze spijem Whisky in se tako pozdravim! Je to kaj narobe, mogoče? V kolikor želite, vam posredujemo vse kartice različnih trgovin, da se še sami prepričate, kaj z Martino kupujeva.

V Šoli Miška Kranjca je imel najin sin Boris vseskozi težave z razredničarko Barbaro Lavrič. Vedno je prišel domov objokan. Barbari sem jaz Boris Valenčič v obraz povedal, da ni ustrezna za delo z mladimi, naj to delo prepusti mlajšim učiteljicam, katere imajo več volje in zanosa, sama pa naj gre učit kakšne druge zadeve upokojence. Ravnatelj Jožef Kavtičnik je le neusmiljeno branil razredničarko Barbaro, za vse karkoli je naredila negativnega. Postal mi je izredno sumljiv, saj ga je na to delovno mesto postavil Zoran Jankovič, župan Ljubljane, kateri je kar naprej v kazenskih postopkih, politično kadrovan v Mercator od Milana Kučana preko Antona Ropa. Jožef Kavtičnik je kar naprej silil vame in me prepričeval, da moram svojega sina čisto zaupati šoli in da bo hodil z njimi na tabore. Kako bo moj sin hodil z njimi na tabore, če pa še osnovnih težav v šoli niso uspeli razrešiti s to razredničarko Barbaro. Moj sin je imel tudi veliko bolj pomembnih obveznosti.

Navedbe, da so najinemu sinu nudili popoldansko varstvo so povsem nepravilno predstavljene. Na teh popoldanskih varstvih niso nudili nobenih pomoči pri izdelavi domačih nalog. Zaradi tega smo to prekinili. Ta popoldanska varstva so bila zgolj priložnosti za napade in kritiziranje najinega sina. Ker ni več hodil na popoldanska varstva, je uspel narediti večino domačih nalog. Ni res, da je Boris hodil v šolo umazan. Uprava osnovne šole Miška Kranjca, je naredila protinapad proti naši družini zato, ker smo jih prijavili na šolsko inšpekcijo, da izvajajo nasilje proti naši družini in grdo ravnajo z najinem otrokom Borisom.

Hrano katero je nosil Boris iz šole domov je bila subvencionirana, vendar pa večkrat smrdela kot prava gnojnica, zato smo jo odpovedali. Šola Miška Kranjca je bila javno predstavljena na POP TV, kot najslabša in najbolj malomarna šolska kuhinja v Sloveniji.

Po vsem kar so na šoli Miška Kranjca naredili proti nam in proti najinemu sinu Borisu sva z Martino skupaj zaključila, da so kriminalci in sem jih dal jaz Boris Valenčič v kazensko ovadbo na tožilstvo. Verjetno se bo na tej ovadbi znašla še Katarina Kotnik, saj enkrat trdi da je sin Boris sošolko Ajšo pretepel, drugič pa, da jo je samo brcnil. Tudi po krivdi Katarine Kotnik, najin sin ni mogel in smel podati svoje izjave, ko so ga v pričo naju obeh, mene Borisa in Martine obravnavali in mu dali neupravičen vzgojni opomin.

Boris mlajši, nama je še povedal, da ga Katarina Kotnik podkupuje z igračami, da bi ji tako čim več povedal kaj se dogaja pri nas doma. Nagovarjala ga je, da naj bi najin sin odšel h Katarini domov in tam prespal. Prav v tistih dneh pa se je že pojavljala Marija Tovornik iz CSD Šiška. Vse skupaj se mi je delovalo precej sumljivo, zato sem se pomešal na šolskem igrišču med druge učitelje v popoldanskem času. Ugotovil sem, da se pripravlja ugrabitev najinega otroka s strani Katarine Kotnik in te Marije Tovornik iz CSD.

Ko je Marija Tovornik prvič klicala mene Borisa in Martino, je bila močno ukazovalna in osorna. Marija Tovornik je Martini razlagala, da nama lahko otroka Borisa odpeljejo kadar koli se to njim zdi iz katere koli šole v Sloveniji, brez kakršne koli krivde. Po teh njenih besedah in preverjanju njene izjave na internetu CSD-ja, sva z Martino zaključila, da morava otroka Borisa vpisati v šolo v Italiji, za kar so vsi dokazi že predstavljeni. V Trstu v šolo ga nisva ga mogla vpisati zato, ker so končali s poukom že 31 maja, zaradi šolskih volitev. Za naslednje leto šolsko leto pa ga bomo zagotovo lahko v šolo vpisali v Italiji in bo vse v redu.

V Italiji socialna služba nima samovolje kot v Sloveniji, vse se dogaja le preko sodišč in jaz Boris Valenčič zaupam v italijanski pravosodni sistem neprimerno več kot v slovenskega.

Marija Tovornik je patološka bolnica v rokah političnega totalitarnega slovenskega režima in na ta način vrši le škodo ljudem.

Dne 21. 6. 2016, je mene Borisa po telefonu klicala splošna zdravnica iz zdravstvenega doma Šiška, Avsenik za najinega drugega sina Martina. Bila je povsem zaprepadena, kaj je narobe z najinem sinom Martinom, saj na njo vrši hud pritisk Marija Tovornik, organizira celo sestanke z zdravstvenimi delavci, da je potrebno nama odvzeti tako ali drugače oba otroka. Z Martino se sprašujeva, kje je tukaj v Sloveniji neodvisna strokovnost, saj to v naši deželici sploh ne obstaja. Zdravnica Avsenik je že dala po preteklih pregledih svoje pozitivno mnenje za otroka Martina. Od sedaj naprej pa bomo zdravnike obiskovali le še v Italiji.

Naši družini in podjetju Adriagraf d.o.o., je naredila osnovna šola Miška Kranjca skupaj z Marijo Tovornik, Darjo Kušlan in Petrom Kušlanom velikansko škodo, saj moramo zapustiti poslovni prostor v Sloveniji, prav tako bomo ostali vsi skupaj brez bivališča, ker zaradi teh nerazumnih in neupravičenih napadov na našo družino nimamo več nobenih finančnih sredstev.

Edino upanje nam je selitev v Italijo in ponovni pričetek delovanja. To pa tudi ni tako enostaven manever, toda tudi to bomo morali „požreti“.

Res se vam vsem skupaj zahvaljujeva za vaš teroristični odnos in vse nasilje, katerega ste nama edino le nudili v Sloveniji.

Od naslovnega sodišča zahtevava, da ukine ta povsem nečastni postopek proti naši družini.

V kolikor pa bi ta patološka bolnica Marija Tovornik še naprej rada neko „opazovanje“ naju obeh, naj si le dobro ogleda najine strani;


www.monarh.si www.predsednica.si www.zml.si www.freetime.si

Že dolga leta so te internetne strani vsem na voljo in če naju do sedaj še kdo ni spoznal ima še vedno to priložnost.

V kolikor želite s tem skrajno neuravnovešenim postopkom nadaljevati, nama preskrbite odvetnika po uradni dolžnosti iz Italije in uradnega prevajalca. Urejava si novo življenje za najino družino v Italiji, v Slovenijo pa sploh ne bova več prihajala.

Za odvetnike nimava nobenega denarja.

V dveh dneh, kolikor ste nam dali na razpolago za odgovor, ne moreva odgovoriti na vse te lažne in zlo namerne izjave. Preverite še vse zdravstvene kartoteke obeh otrok in ugotovili boste, da sva z najinimi otroci ravnala izredno skrbno, še posebej skrbno na njun razvoj v odrasle osebnosti.


Martina Valenčič in Boris Valenčič



* Razlaga glede vojaške penzije:

Moja mati je tako podla, da me je hotela prestrašiti z njeno izjavo, da je bil moj oče poklicni vojak JNA in da je samomor naredil, tako da se je ustrelil z vojaško puško. Na ta način, s takšno razlago je hotela doseči, da jaz nebi nikoli raziskovala kaj se je v resnici dogodilo. Moj oče se ni ustrelil z vojaško puško, ampak se je v gozdu obesil, ker ga je moja mati Darja Kušlan tako močno poniževala in živcirala. Zabrisala je tudi vse sledi za resnico preko CSD ŠIŠKA, z njihovim podtalnim sodelovanjem in prikrila tudi vse podatke na UE Ljubljana in po vsej Sloveniji. Le z veliko težavo mi je uspelo celotno uganko razvozlati.